NALAGAM

Type to search

Prekinitveni post

bostjan 1 leto ago
Deli

Vsi poznamo vsaj dvajset načinov hitrega hujšanja in naučili se bomo še enega in temu se reče prekinitveni post. Ne gre za hujšanje z ogljikovimi hidrati, ne gre za veganske in presne pregrizke, ne boste jedli hrastovega lubja. Verjeli ali ne, jedli boste nič in skoraj siguren sem, da boste shujšali.

Kaj, če odgovor na izgubo telesne teže in izboljšanje počutja ni v novi dieti, ampak v preskakovanju obrokov na določeno časovno obdobje. In kot tak ne gre za dieto v konvencionalnem pomenu, prej za vzorec hranjenja, ki si ga določimo sami.

Ali je prekinitveni post ‘’tista prava stvar’’…

pomanjkanje hraneV človeški zgodovini se postenje pojavlja od nekdaj, če ne drugače zaradi obredov, religij, zdravstvenih razlogov ali pa ljudje preprosto niso imeli hrane. Mi smo ena prvih generacij, ki ima na vsakem koraku trgovino in zraven pekarno, tako da težje razumemo postenje kot problem in ne kot rešitev za naše težave z preveliko telesno težo.

Za marsikoga je prekinitveni post, časovno obdobje med 12 do 36 ur brez ali z malo kalorij, veliko lažji, kot si lahko predstavljate. Mi vsi se že sedaj postimo vsak dan, le da to imenujemo spanje, prekinitveni post pa nam ta čas še za malo podaljša, lahko pred spanjem in po njem.
In sigurni bodite, da je občasno hranjenje bolj naravno kot strog režim petih obrokov dnevno, ki nam še dodatno obremeni že tako preveč naporen dnevni ritem.

Raziskave in prekinitvneni post

unčinki prekinitvenega postaKot pove že têrmin intermitenten ali prekinitveni, gre za način prehranjevanja, ko med postom in hranjenjem mine določeno časovno obdobje. Poznamo več načinov prekinitvenega posta. Poleg ustaljenih, kot je spanje ali pa čas med zajtrkom, kosilo in večerjo si sedaj lahko določimo post z raznimi posebnostmi. Rezultati in cilji bodo odvisni od več dejavnikov, od načina postenja, od tega ali želiti izgubiti telesno težo, ali želite izboljšati zdravje in okrepiti mišično maso. Prav tako je vsaka oseba različna glede dnevnega ritma, načina prehranjevanja, inzulinske odpornosti, stopnje telesne maščobe ali načina rekreacije, s katero se ukvarja.

Pri raziskavah so ugotovili, da je zmanjšan vnos kalorij v krajšem časovnem obdobju prinesel marsikatere pozitivne učinke na telo, še posebej pri:

  • Zmanjšanju krvnega sladkorja in stopnji sproščenega inzuluna
  • Ohranjanju mišične mase in zmanjšanju vnetij
  • Znižanju krvnega pritiska
  • Ohranjaju močnega metabolizma

Poleg tega se pri postu pojavi še ogromno pozitivnih učinko na telesno počutje, če ne drugega, vsaj prenehamo biti sužnji svojih celodnevnih prehranjevanj (kar nekatere moderne diete dandanes priporočajo). sedaj lahko zopet uživamo v hrani , ko imamo čas ali v družbi prijateljev, tako da bolj preprost cikel prehranjevanja poleg zmanjšanja teže prinese več sproščenosti v našem življenju.

Metabolizem in prekinitveni post

Vedno so nam govorili, da moramo jesti dnevno manjše obroke vsaj petkrat, saj s tem povečamo svoj metabolizem in tako dobimo energijo, ki jo potrebujemo za dnevni ritem.

Metabolizem ali presnova je proces, ki dovaja telesu potrebno energijo. To se dogaja z fizikalnimi in kemičnimi pojavi v telesu med gradnjo in razgradnjo snovi. Po domače, večkrat ko bomo jedli, več energije bomo imeli. To sicer drži, vendar nam to nič ne pomaga pri izgubljanju teže, še posebej, če gremo po popoldanskem obroku počivati (kar nihče ne počne, po kosilu gremo vsi na tek).

Ko jeste, se metabolizem poveča zaradi razgradnje hrane, ki smo jo zaužili. Vsa živila, katera zaužijemo so termogenična, kar pomeni, da pri procesu razgradnje sproščajo toplotno energijo. Nekatera bolj, druga manj, vendar za vse se del energijske vrednosti porabi že pri prebavi (vlaknine 30%, sladkor pa samo 10%).

več obrokov dnevnoLjudje, ki hujšajo s pomočjo štetja kalorij celo trdijo, da obstajajo živila, ki porabijo pri presnovi več energije kot jo dajo telesu, čemur rečejo negativne kalorije. To hrano naj bi torej lahko jedli v neomejenih količinah, vendar to ni tako preprosto.

Torej, če se vrnemo na več obrokov dnevno; če je na koncu dneva rezultat kalorične vrednosti hrane enak pri trojnem obroku ali petkratnem, je energijska poraba še vedno enaka. Že to je pokazatelj, da število dnevnih obrokov ni pomembno. Povrh vsega pa so študije pokazale, da so ljudje, ki jedo večkrat na dan tudi večkrat lačni, ker je telo navajeno stalnega vnosa hrane.

Kako začeti prekinitveni post?

Poznamo več načinov prekinitvenega posta in vsak ustreza za individualne potrebe glede na posameznega človeka. Upoštevati morate tudi svoj življenski slog, kakšni so vaši cilji, s kakšno vadbo se nameravate ukvarjati in kolike ste pripravljeni žrtvovati za idealno telesno težo.

Za začetek bomo napisali dva osnovna načina postenja (njihove prednosti in slabosti), s katerima boste izvedeli osnove posta, v kasnejšem članku pa bomo obrazložili še več primerov prekinitvenega posta.

Daljši prekinitveni post

Daljši prekinitveni post traja 24 ur, ponovite ga vsaj dvakrat tedensko. Lahko ga začnete zvečer in končate zjutraj z vmesnim dnevnim preskokom, kar podaljša post na približno 36 ur. Lažja izvedba se začne zjutraj in konča naslednji dan čez 24 ur. Pri postu nikar ne računajte na hitro izgubo kilogramov, ker se lahko kmalu ujamete v zanko prenajedanja.

Prednosti daljšega prekinitvenega posta

  • oseba, ki se posti, lahko dobi dovolj kalorij med dnevi, ki niso postni, kar je ponavadi še vedno manj, kot bi drugače pojedli.
  • Med nepostnimi dnevi lahko jeste normalne obroke, ki se že zaradi zadovoljstva ob uspešnem prestanem postnem dnevu, bolj premišljeni.
  • Daljši post omogoča izgubo maščobnih celic, še posebej visceralno maščobo, ki se nabira na trebuhu.

Slabosti daljšega prekinitvenega posta

  • Zaradi nevarnosti prenajedanja se lahko še bolj zredimo, tako da je potrebno nekaj samokontrole.
  • Telo doživi večji šok kot pri krajšem postu, zato ni primeren za ljudi, ki imajo stresno življenje.
  • Pri večjih telesnih naporih se kmalu utrdite, tako da se jih morate izogibati ob postnih dnevih.

Krajši prekinitveni post

Krajše poste lahko delate večkrat tedensko, lahko pa jih uporabljate dnevno. Gre za časovno obdobje nekaj ur, ki si jih določimo za hranjenje v enem dnevu, recimo v okviru 6 do 8 ur.

Prednosti krajšega prekinitvenega posta

  • Razpored hranjenja je preprostejši in bolj dosleden.
  • Osvobodimo se miselnosti, da stalno potrebujemo hrano.
  • Lažje se osredotočimo na bolj zdravo prehrano in si vzamemo čas za pripravo.
  • Zmanjšamo željo po prigrizkih, ki je velik problem naše dobe.
  • Telo doživi manjši stres, saj so obdobja postenja krajša.
  • Več pozornosti usmerimo v prehrano in dobro počutje in tako neposredno vplivamo na telesno zdravje.

Slabosti krajšega prekinitvenega posta

  • Možnost prenajedanja, ki pa je veliko manjša, kot pri daljšem obdobju postenja.
  • Ni primeren za ljudi, ki imajo večjo potrebo po energijskem vnosu (prav tako ostali posti), zaradi večjih telesnih naporov.

Pri vsej poplavi dietnih nasvetov, ki nas obdajajo, je lahko drugačen pristop k uspešnemu hujšanju bolj učinkovit, saj nas odvrne od stalnega razmišljanja o hrani. Res tudi pri postu, še posebej daljšem, začnemo razmišljati o tem, kaj vse bi pojedli, vendar včasih že prepoved, da ne smemo, ustavi željo po hrani. Kakorkoli, kombinacija zdrave prehrane z občasnimi posti in po možnosti gibanjem naredi čudeže v kratkem času in nas navadi na nov način življenja, katerega lahko vzdržujemo za vekomaj.